Pirhi, okrogli in pisani
Barvanje jajc izvira iz davnih časov, saj so se ob praznovanju pomladi z njimi obdarovali že Babilonci, Kitajci, Indijci, Grki in Rimljani.
Pri Slovencih segajo začetki te šege v sredino 18. stoletja. Danes pomeni predvsem družinsko veselje pri barvanju jajc, vse bolj pa oživlja tudi tradicija igre s pirhi.
Pisanica kot »skrita« ljubezenska izpoved
V zvezi s pirhi tudi pri nas nastopa zajček, ki prinaša (zlasti otrokom) pobarvana in pisana jajca. Na deželi so skrivali pirhe na vrtu pod grmovjem, v hlevu, v Ljubljani pa v kotih po stanovanju, pod blazinami na kavčih, včasih pa so jih dobili otroci kar s košarico na mizo.
Pisanica sama, kot darilo fantu, je nosila svoje sporočilo. V čudovitem okrasju različnih likov je mlada Belokranjka pisanici včasih dodala še listič: Ti pisanico dam, te rada imam. Pisanica je bila v bistvu »skrita« ljubezenska izpoved.
Pogosto celo starši niso vedeli, komu njihova hči »piše« pisanico. To je bila njena skrivnost, a je ostala skrita le do velikonočnega ponedeljka. Fanta, ki mu je deklo dalo pisanico, si je zagotovo izbrala za plesalca v kolu. Mnogim je bil to edini trenutek sreče v življenju. Ko je minil ples, je namreč trdo življenje narekovalo svoja pravila. Pogosto so namreč starši povedali dekletu ali pa njenemu izvoljencu, da se ne smeta družiti.
Igre s pirhi
Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. V zadnjem desetletju so v številnih krajih Slovenije igre s pirhi ponovno oživili.
Valjanje ali trkljanje pirhov
Na čok ali klado naslonijo desko, pod njo pa nastavijo jajce. Nato po strmini spustijo pirhe. Če spuščeni pirh zadene nastavljeni pirh, vzame lastnik pirha obe jajci.
Tolčenje pirhov
Pri tej igri je pomembno samo, ali se bodo jajca trkala z vrhovi ali z okroglim delom jajca. Vrh pirha torej zadene ob vrh ali okrogli del jajca. Komur se pirh ob tolčenju razbije, ga izgubi.
Sekanje pirhov
Priljubljena igra s pirhi je bilo tudi sekanje. V pirh so poskušali z natančnim metom čim globlje zasaditi kovanec. Kovanec je moral ali prebiti lupino in obtičati v pirhu, se skriti pod lupino ali celo na drugi strani pokukati iz lupine. Pirhe dobi igralec, ki jih uspešno preseka, v nasprotnem primeru pa mora dati soigralcu kovanec.
Dan za druženje
Konec 20. stoletja so začeli igre, predvsem ciljanje pirhov, oživljati v Mirnu, Stopičah pri Novem mestu (1991), Kokrici pri Kranju (1994), na Vini Gorici pri Trebnjem, Sevnici, v Šmarjeških Toplicah in tudi drugih lokalnih skupnostih, saj so tovrstne velikonočne igre tudi priložnost za sproščeno druženje in razvedrilo otrok in odraslih.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >
Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.
